|
Bila je kakor angel, je prišla, da ga zbudi,
naj vnovič se rodi in nežno se predrami.
Poslana mu je bla, da nočne more razkadi,
strahove prepodi, prežene vse prikazni!
Da ugasne moč hromečo v groznih pravljicah o psih,
ki grizejo v temi in stekli so, zločesti!
Čez noč strašijo ga, čez dan se skrivajo v peklih.
Preganjajo ga v snu, vsi besni in objestni!
In k njemu je prišla, da bi mu vlivala poguma,
da spomnila bi ga, ostane ostrga naj uma,
ko sam je med zvermi in ko nebo se nanj jezi,
ko v grozni temni noči piha, bliska in grmi.
Naj jim nikar ne dopusti, da ga preplavijo strasti,
in da s triki in zvijačami ga zvabijo v pasti!
Vedno znova naj vstane in ne pristane na poraz
in nej ma pesmi zato, da si jih poje naglas!
Naj-naj-na-naj-naj ...
Poklicana je bla, da bi nosila mu navdih,
ustvarjena zato, da pela bi mu pesmi,
da upanje bi vlila spet in radosten pridih
vsem verzom žalostnim, ki jih življenje spesni
In spomnila bi ga, nej reši se demonov zlih,
če vidi, da so ti maligni in bolestni.
In sam si z lastno roko v svojo usodo piše stih,
poišče svojo si med mnogimi povestmi!
In naj ne boji se ga divjega klica,
leti naj po nebu, svoboden kot ptica!
Če vidi, da kje se krivica godi,
kljubuje naj svetu in naj se bori!
In le resnici naj bo zvest, naj se ne skriva za lažmi,
nej bo vedno pokončen pred nepravičnimi ljudmi,
naj nikdar ne sklanja glave in ne izdaja naj vesti,
sicer bo poleg pravice ostal še brez časti!
Naj-naj-na-naj-naj ...
Je 'mela upe, da jih goji,
kot da so rože, da z njimi cveti
in da raste ob njih, ko z njim gre skozi čas:
je mela pesmi zato, da jih je pela na glas!
Je 'mela sanje, da jim sledi,
kot da so krila, da z njimi leti,
jih široko razpre, da ta ji bodo v okras;
je 'mela pesmi zato, da jih je pela na glas!
|
|
Bila je kakor angel, je prišla, da ga zbudi,
naj vnovič se rodi in nežno se predrami.
Poslana mu je bla, da nočne more razkadi,
strahove prepodi, prežene vse prikazni!
Da ugasne moč hromečo v groznih pravljicah o psih,
ki grizejo v temi in stekli so, zločesti!
Čez noč strašijo ga, čez dan se skrivajo v peklih.
Preganjajo ga v snu, vsi besni in objestni!
In k njemu je prišla, da bi mu vlivala poguma,
da spomnila bi ga, ostane ostrga naj uma,
ko sam je med zvermi in ko nebo se nanj jezi,
ko v grozni temni noči piha, bliska in grmi.
Naj jim nikar ne dopusti, da ga preplavijo strasti,
in da s triki in zvijačami ga zvabijo v pasti!
Vedno znova naj vstane in ne pristane na poraz
in nej ma pesmi zato, da si jih poje naglas!
Naj-naj-na-naj-naj ...
Poklicana je bla, da bi nosila mu navdih,
ustvarjena zato, da pela bi mu pesmi,
da upanje bi vlila spet in radosten pridih
vsem verzom žalostnim, ki jih življenje spesni
In spomnila bi ga, nej reši se demonov zlih,
če vidi, da so ti maligni in bolestni.
In sam si z lastno roko v svojo usodo piše stih,
poišče svojo si med mnogimi povestmi!
In naj ne boji se ga divjega klica,
leti naj po nebu, svoboden kot ptica!
Če vidi, da kje se krivica godi,
kljubuje naj svetu in naj se bori!
In le resnici naj bo zvest, naj se ne skriva za lažmi,
nej bo vedno pokončen pred nepravičnimi ljudmi,
naj nikdar ne sklanja glave in ne izdaja naj vesti,
sicer bo poleg pravice ostal še brez časti!
Naj-naj-na-naj-naj ...
Je 'mela upe, da jih goji,
kot da so rože, da z njimi cveti
in da raste ob njih, ko z njim gre skozi čas:
je mela pesmi zato, da jih je pela na glas!
Je 'mela sanje, da jim sledi,
kot da so krila, da z njimi leti,
jih široko razpre, da ta ji bodo v okras;
je 'mela pesmi zato, da jih je pela na glas!
|